Dan odprtih vrat

A.V.A., 1. februar 2022 ― Dnevi odprtih vrat so priložnost, da pridobite informacije o delovanju akademije in študijskih programih. Osebno lahko srečate naše predavatelje in študente, si ogledate prostore šole ter pridobite vse informacije o vpisu, študiju in kariernih možnostih. 𝗢𝗯𝗶𝘀̌𝗰̌𝗶𝘁𝗲 𝗻𝗮𝘀 𝟭𝟭. 𝗮𝗹𝗶 𝟭𝟮. 𝗳𝗲𝗯𝗿𝘂𝗮𝗿𝗷𝗮, 𝗸𝗮𝗱𝗮𝗿𝗸𝗼𝗹𝗶 𝗺𝗲𝗱 𝟭𝟬. 𝗶𝗻 𝟭𝟱. 𝘂𝗿𝗼.  Naslov: AVA – Trubarjeva 5, Ljubljana Če morda […] The post Dan odprtih vrat appeared first on AVA.

Gostujoči umetnik: Stojan Pelko

A.V.A., 1. februar 2022 ― Magister filozofije, študiral avdio-vizualne raziskave na pariški Sorbonne Nouvelle – Paris III. Z nalogo Podoba misli doktoriral na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani pod mentorstvom dr. Slavoja Žižka. Nekdanji urednik revijeza film in televizijo Ekran, predaval sociologijo kina na oddelku za sociologijo kulture ljubljanske Filozofske fakultete. Avtor petih knjig s področja filmske teorije in številnih […] The post Gostujoči umetnik: Stojan Pelko appeared first on AVA.
Back2Back: Matevž Jerman (2022-01-31)

Back2Back: Matevž Jerman (2022-01-31)

DIVA video arhiv, 31. januar 2022 ― Na tretji spletni dogodek umetniškega raziskovanja arhiva Postaja DIVA Back2Backsmo povabili avtorja eksperimentalnih kratkih filmov in videospotov Matevža Jermana. Pripravil je kuriran program z naslovom Rendezvous s preteklostmi, ki ga je zgradil okrog svojega videospota Ljubljana je Berlin (soavtor Peter Cerovšek). Izbor del nagovarja sedanjost z vzporejanjem različnih časovnosti in referenc od uporabe arhivskih materialov, anahronističnih relacij med podobami in zvokom, s pre...
Nina Čelhar: Vmes4. – 25. februar 2022otvoritev: 4. februar ob...

Nina Čelhar: Vmes4. – 25. februar 2022otvoritev: 4. februar ob...

Hiša kulture v Pivki, 29. januar 2022 ― Nina Čelhar: Vmes4. – 25. februar 2022otvoritev: 4. februar ob 19. uriKustosinja razstave: Mojca GrmekSlikarka Nina Čelhar se že vrsto let ukvarja s slikanjem sodobne bivalne arhitekture, v tem okviru pa jo zanimajo predvsem prostori, ki so narejeni po meri posameznika in hkrati v sozvočju z okoljem. Za njene slike je značilna izčiščena kompozicija, ki izbrani motiv predstavi v nekaj ključnih potezah, brez odvečnih podrobnosti in opisovanja, ter kolorit z omejeno barvno lestvico, ki poleg zelenih in peščenih odtenkov vključuje le še črno in belo. Bela barva ima v slikarstvu Nine Čelhar nasploh posebno mesto, saj jo uporablja zelo veliko in na različne načine – kot monokromno ozadje motiva, kot kopreno, ki ga čez in čez prekriva, kot meglico, ki redči njegovo telesnost ali kot svetlobo, ki prihaja iz njegove notranjosti. Zaradi vse te beline – ne glede na njeno specifično rabo – upodobljeni motivi delujejo dematerializirano, prosojno, kot bi se zataknili na pol poti med obstojem in neobstojem, zato se zdijo kot možnost, bolj ali manj uresničljiva, privid, želja, sen.Tokratna razstava Nine Čelhar je v več pogledih nekaj posebnega. Ne le zato, ker umetnica na njej prvič predstavlja svoja dela na papirju, pač pa so ta dela tudi nekoliko drugačna od ostalih iz njenega opusa. V njih umetnica preusmerja pozornost z zunanje podobe arhitekture v njeno notranjost, se pravi, v bivalne prostore in na predmete, ki ga zapolnjujejo. Zanimajo jo povsem vsakdanje stvari, kot so miza, stol, obešalnik za oblačila, torba, papirji in pisala, ki jih prikazuje v bolj ali manj stilizirani obliki na čistem belem ozadju, kjer je mogoče zgolj intuitivno zaslutiti osnovne koordinate prostora, včasih pa niti tega ne. Ponekod so predmeti naključno razpršeni po vsej slikovni površini, drugod so povezani v logično celoto (npr. namizje), kjer pa je ta ali oni poniknil v belino. Nekateri so povsem jasno prepoznavni, drugi se nam prikazujejo po delih, tretji so zgolj barvna lisa nedoločnih oblik. Za

Gostujoči umetnik: Jasna Jernejšek

A.V.A., 27. januar 2022 ― Mag. Jasna Jernejšek deluje kot samostojna kuratorka, vodja projektov, predavateljica, tekstopiska, kritičarka in recenzentka na področju sodobnih vizualnih umetnosti. Posebej se osredotoča na sodobne avtorske prakse, teorijo in zgodovino fotografije ter vizualno pismenost, ki jih interdisciplinarno prepleta z drugimi družboslovnimi vedami. Diplomirala je iz kulturologije na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani (2007), kjer […] The post Gostujoči umetnik: Jasna Jernejšek appeared first on AVA.
TINA KONEC: EVERGREEN

TINA KONEC: EVERGREEN

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 25. januar 2022 ― S samostojno razstavo in najnovejšimi deli se v UGM Studiu predstavlja mlada akademska slikarka Tina Konec. Na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani je magistrirala leta 2019, vendar je njen izraz izmojstren, kot da bi imela za seboj že dolgo ustvarjalno življenje. Navdih njenim delom je narava, natančneje drevesa, še natančneje iglavci. Na papir ali prosojni pavs papir polaga poteze s svinčnikom ali črnim tušem − počasi, v dolgem meditativnem procesu, eno ob drugo. Umetnica z izjemno preprostimi likovnimi sredstvi ustvarja nadvse kompleksna dela, ki jih odlikuje tako senzibilnost kot tudi izredna prezenca. Čeprav se navdihuje pri najstarejšem možnem viru – naravi, so njene risbe povsem sodobne. Narave ne posnema dobesedno, temveč svoje »krošnje« sproščeno in intuitivno zgošča in razpušča v fino občutenem ritmu. V načinu umeščanja risbe v praznino papirja, v navidezni preprostosti, v skrajno zgoščenem izrazu in poetičnosti ponekod začutimo esenco, ki je značilna za umetnost Vzhoda. Risbe pogled gledalca usmerijo v krošnje in v nebo, kakor da so odprta vrata v nedoumljivo neskončnost. S pogledom potujemo po gostih temnih pokrajinah in posameznih drobnih poganjkih ter povsod srečujemo mir in popolnost. Drevo je eno od osnovnih naravnih oblik, ki ponazarja most med zemljo, v kateri je zakoreninjeno, in krošnjo, ki sega k svetlobi. V simbolnem jeziku predstavlja povezanost vseh stvari v vesolju, most med materialno in duhovno naravo bivajočega. Je tudi simbol človeškega bivanja, razpetega med zemeljskim polom pestre, a trde realnosti in božanskim polom svobode duha, navdiha in ustvarjalnosti. Risbe Tine Konec izhajajo iz materialnega pola sveta (umetnica si v prvi fazi risanja pomaga tudi s fotografijo), vendar se v procesu ustvarjanja zgodi premik v presežno. Umetnici uspe združiti bistveno iz obeh polov in ustvariti prepoznavno in sugestivno celoto, ki k tihemu, meditativnemu popotovanju vabi tudi gledalca. V seriji risb z naslovom Sence umetnica do
še novic